V petek, 25. 9. 2020, bo še zadnja, tretja obravnava Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-D), ki ga je predlagala Stranka modernega centra (SMC) [1]. O predlogu pa se bo potem glasovalo v torek, 29. 9. 2020. Bistvo sprememb je v zaostritvi preko določenih ukrepov zaradi (navideznega) upada precepljenosti, ki je nižja od 95 %. Tukaj se sedaj ne bomo ukvarjali z medicinsko doktrino in številko 95 %, ki se površno uporablja v te namene. Nekaj malega o tem sem spregovoril na posvetu o spremembi zakonodaje na Institutu »Jožef Stefan«.
Predlog zakona prepoveduje necepljenim otrokom vpis v vrtec in v nekatere srednje šole ter fakultete. SMC odgovarja, da je ta predlog usklajen »s stroko. To dokazujejo tudi številna pisma pediatrov in njihovih stanovskih združenj [2]«.
Celoten predlog je dejansko točno tak, kakršnega so predlagali slovenski pediatri. 11. 3. 2017 so v Strokovni skupini za primarno pediatrijo predstavili dokument »Problematika obveznega cepljenja v Sloveniji«. V njem so predlagali spremembe zakonodaje: »omejitev vključitve necepljenih otrok zaradi nemedicinskih razlogov v vrtce, nekatere izobraževalne ustanove in organizirane prostočasne dejavnosti ter javno dostopno objavo deleža cepljenih otrok v vrtcih in šolah. /…/ Dokument je v celoti podprlo Združenje za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in nato še Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za pediatrijo kot najvišji strokovni organ Ministrstva za zdravje (MZ) [3].«
Omenjen strokovni članek priporočam v branje, saj so podrobno opisane vse aktivnosti, ki so se izvajale na tem področju. Istega leta, natančneje od 20. do 22. 10. 2017, je bilo v Velenju srečanje Evropske konfederacije primarnih pediatrov (ECPCP), kjer so slovenski pediatri sodelovali »pri oblikovanju priporočil evropskim primarnim pediatrom, kako v družbi kot celoti, politiki, medicinski stroki in pri starših spodbuditi pozitivno naravnanost do cepljenja ter povečati delež cepljenih otrok in mladostnikov [3].«
Organizacija ECPCP zastopa 25.000 primarnih pediatrov iz 18 evropskih držav, ki so organizirani v 21 združenjih. Dokument so poimenovali »The ECPCP Velenje Statement [4]«. Prva točka tega dokumenta se glasi: »Pediatri in njihova združenja moramo podpirati zakone in predpise, ki urejajo obvezna cepljenja v svojih državah, posebno če je delež cepljenih nezadosten ali upada. Eden od načinov za doseganje visokega deleža cepljenih je, poleg javnih aktivnosti spodbujanja s strani zdravstvenih organov, zahteva po opravljenem popolnem cepljenju pred vpisom v vrtec, šolo in na univerzo [4].«
Primarni pediatri in šolski zdravniki so take spremembe zakonodaje predlagali in jih spodbujali. Vse to pa je prepoznala tudi politika. Tako so v začetku leta 2018 poslanci pripravili gradivo in posvetovanja za sprejem novele ZNB. »Pri posvetovanjih delovnih skupin Državnega zbora in v Državnem svetu smo dejavno sodelovali tudi člani Sekcije za primarno pediatrijo [2].«
Tako je SMC v začetku leta 2018 pripravil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-B). A vlada Mira Cerarja je takrat padla in za sprejem tega predloga ni bilo več časa. Mnenje o takratnem predlogu sem imel priložnost predstaviti na 32. seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti [5].
Celotna ideja zakonskih sprememb torej ni zrasla na polju politike, ampak pri slovenskih pediatrih, ki so te svoje ideje uspešno prenesli tudi v politiko. Poglejmo malo podrobneje te ideje slovenskih pediatrov – zahteva po obveznem cepljenju in po opravljenem popolnem cepljenju pred vpisom v vrtec, šolo in na univerzo. Na kakšnih etično-moralnih načelih temeljijo te »rešitve«, ki naj bi po njihovem mnenju dosegle visok delež cepljenih? Takšni zaključki so rezultat utilitarističnega etičnega pogleda.
Utilitaristična: deontološka etika
Utilitaristični etiki je t. i. skupno dobro pomembnejše od posameznika, zato njena etika vodi k obveznosti cepljenja ter postavlja družbo in njene koristi pred posameznika. Utilitarizem »postavlja kot glavno načelo korist in jo utemeljuje kot ‘delati tako, da ima največ ljudi v povprečju največjo korist’ [6].« Po drugi strani deontološka etika postavlja posameznika pred družbo in si želi v primerih medicinskih posegov, kot je cepljenje, informirano in prostovoljno privolitev posameznika. »Deontološka etika se ukvarja z iskanjem osnovnih pravil, ki bi lahko služila kot temelj za moralne odločitve« [6], in v nasprotju z utilitaristično etiko ne temelji na posledicah ali koristih teh odločitev.
Tom Schmid v svoji knjigi Enakost in pravičnost pravi, da Marx velja tudi za utemeljitelja utilitaristične miselne tradicije [7].
Vsaka stroka potrebuje kodeks etike, saj je stroka sama po sebi »hladna«. Izbira med etikami je »odvisna od zdravnikovih moralnih načel kot tudi od socialnega in političnega okolja [6].« Obvezno cepljenje podpira kar 98 % slovenskih pediatrov. Slovenski pediatri očitno v veliki večini zagovarjajo utilitaristično etiko, na kar vpliva najverjetneje tudi naša bližnja preteklost.
Največjo prelomnico pri pojmovanju bolnikovih pravic in zdravstvene etike predstavlja druga svetovna vojna. Okrutni prisilni poskusi na ljudeh, razne druge zlorabe in umori v koncentracijskih taboriščih so po vojni privedli do nürnberških sodnih procesov, kjer so sodili 23 obtožencem za okrutna dejanja neetičnih medicinskih poskusov v nacističnih taboriščih. A ste vedeli, da so bili nacistični zdravniki, kot je bil npr. osebni zdravnik Adolfa Hitlerja Karl Brandt, koordinator medicinskih raziskav [8], utilitaristi [9]? Nacistična oblast je dejansko temeljila na utilitarističnih načelih, kjer ni potrebe po informiranem pristanku posameznika [10].
– Izidor Pokrivač in Zdravo-slovenija.com
Preostanek članka o slovenskih pediatrih in njihovi medicinski etiki si lahko preberete v glasilu OZAVEŠČENI, december 2020.
