Slovenija se je ob izteku z razglašeno virusno krizo obarvanem 2020 nahaja na novi zgodovinski prelomnici. Po mnenju mnogih podobni tisti, ko smo se odločali za samostojno državo, in bistveno manj podobno tisti, ki je botrovala polnopravnemu članstvu v EU in kasneje še NATO.
Prvi zato, ker je bila medijska kampanja izrazito enosmerna in so vse informacije bazirale na dejstvu, da naj bi bilo slednje naša »edina alternativa«, kar je najmanj skregana s korenom besede alternativa, drugo pa zaradi pomanjkanja dejanske geostrateške strategije naše samostojne države, ki žal temelji zgolj na trenutni všečnosti posameznim svetovnim velesilam in centrom moči, ne pa dejanskim koristim državljank in državljanov.
Slovenija 4.0
Ker je danes tako popularno uporabljati verzije in številčne oznake lahko dejansko aktualno prelomnico poimenujemo kot Slovenija 4.0. Prelomnica namreč resnično sloni na digitalizaciji in je prav nadaljevanje digitalizacije osnova za t. i. tehnološko revolucijo ali vsaj nadgradnjo z oznako 4.0. Predvsem pa je prelomnica na nek način zadnja možnost državljank in državljanov, da se za trenutek zaustavimo, malo globje vdihnemo in se zamislimo, v kakšni državi, družbi, naravi in okolju dejansko želimo živeti. Je to, za kar smo prelivali solze sreče z vzpostavitvijo lastne države, danes tisto, kar smo sanjali do leta 1990 in si upali izrazi na plebiscitu? In ali bo to, če danes to je, takšno tudi jutri?
Odgovori se verjetno lahko razlikujejo že pri vprašanju ali je to danes tisto, kar smo sanjali tedaj. Pa vendarle je bistveno pomembnejše vprašanje, če je to, kar se nakazuje kot naš jutri, tisto, o čemer smo sanjali in si tako neznansko želeli. Verjetno je čas, da besedam dodamo nekaj dejstev. Najprej podatek, da število rakavih obolenj iz leta v leto raste.
Več hrane za ljudi uvozimo, kot jo sami proizvedemo, površine, ki niso namenjene za pridelavo krme za živali za zakol za »hrano« ljudi, pa izdatno subvencioniramo z davkoplačevalskimi sredstvi in kasneje še poplačujemo stroške suše, ki so neizbežni glede na načrtno zgrešeno rabo zemlje. In še konkretneje. Industrija nam laže o izpustih avtomobilov. Desetletja nam je lagala, da naj bi bilo kajenje neškodljivo. Glifosat naj bi po mnenju mnogih, žal tudi večine v Evropski uniji, vendar ne Avstrije, neškodljiv.
Kot je izkazala afera »phonegate« v Franciji tako rekoč noben proizvajalec mobilnih telefonov na embalaži ne navaja dejanskih podatkov o sevanju telefonov, saj danes prav vsi »pametni« telefoni v celoti presegajo mejno dopustne SAR vrednosti sevanja, razen če merijo sevanje na primer centimeter ali več od kože oziroma glave.
Ob vsem navedenem nas je Evropska unija napotila, da naj bi vsaka država članica do leta 2020 v vsaj enem izmed mest uvedla t. i. telekomunikacijsko omrežje 5G, sveti gral interneta stvari in industrije 4.0. In ob vsem zgoraj navedenem nas taista industrija, ki nam žal na tako rekoč vsakem koraku laže, zagotavlja, da je z nadaljevanjem vse v redu. Da tehnologija 5G ne bo vplivala na naše zdravje. Da so vsa tovrstna svarila »bučke« tako ali drugače mejnih posameznikov, prijateljev teorij zarot in bolj ali manj neresnih znanstvenikov.
– mag. Gregor Kos, Za zdravo družbo
Preostanek članka o razpotju Slovenije si lahko preberete v glasilu OZAVEŠČENI, december 2020.
