Odgovor na prispevek Lovci na cepiva avtorice Renate Salecl
Spoštovana dr. Salecl,
Ker tudi vi nimate medicinske ali druge zdravstvene izobrazbe vam odgovarjam kar podpisani, po izobrazbi samo politolog in k pisanju odgovora na vaš zapis nisem pozval prijateljev in strokovnjakov z medicinsko izobrazbo. In izkušnjami.
Bi vam pa slednji utegnili navesti strokovna dejstva, tako kot jih je spoštovana dr. med. spec. psihiatrinja, pedopsihiatrinja in psihoterapevtka na zadnji javni seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora, ki so ga množični mediji navkljub prenosu tudi na tretjem programu TV Slovenija, (vnovič) prezrli.
Gospa Biserka bi vam povedala, če bi jo želeli poslušati seveda, da je v zadnjih tridesetih letih » zasledila tudi sama to, kar so ameriški zdravniki in znanstveniki že prej opozarjali – da se z naraščanjem števila obveznih cepljenj oziroma odmerkov cepiv, se povečuje število predvsem nevrotoksičnih stranskih učinkov, z druge strani pa se pojavlja tudi zelo veliko število avtoimunih bolezni pri otrocih, ki so cepljeni. Da ne govorim tudi o nenadni smrti v zibelki. Na to so prvič opozorili ameriški pediatri in znanstveniki in na podlagi tega se je razvila tudi skepsa do cepiv.«
Nadaljevala bi, da kot sicer cepljenju naklonjena strokovnjakinja je »pa proti temu, da se uporabljajo za cepljenja, še posebej za obvezna cepljenja, cepiva, ki niso varnostno preverjena, ki nimajo dolgotrajnih varnostnih študij, ki vemo, da trajajo vsaj sedem do deset let. Namreč z nobenim razvojem znanosti, z nobenim pospešenim postopkom ne moremo vedeti, kako se bo neko cepivo obnašalo v organizmu čez pet, deset, petnajst let. Tako da, četudi to trdi kdorkoli od strokovnih avtoritet, preprosto ne govori resnice. Ker ne moremo vedeti.«
Nadaljevala bi da, »absolutno pozdravljam to, da so tudi Covid cepiva pri nas dostopna vsem tistim, ki se želijo cepiti. Je pa popolna kršitev temeljnega aksioma medicine – Primum non nocere / Predvsem ne škodovati – da bi komurkoli zakonodajalec vsiljeval cepiva, ki niso registrirana po rednem postopku. To pomeni tudi z dolgotrajnimi varnostnimi študijami«.
Meni osebno, kot zgolj politologu, je bil pomemben naslednji strokovni del njenega izvajanja:
»Namreč vemo, da prav zaradi nanoaluminija, ki prehaja hematoencefalno bariero, zaradi ogromnega števila onesnaževalcev, ki so v cepivih, v nekaterih so odkrili celo 338 snovi, ki ne sodijo v cepivo ter zaradi pomanjkanja nadzora nad proizvajalci cepiv, se dogaja to. Danes podpišem, da če so obvezna cepiva takšna, ki sem jih jaz kot otrok dobivala, garantiram, da je bistveno več koristi od teh cepiv kot škode.
Ampak kaj je razlika med cepivi, s katerimi sem bila jaz kot otrok cepljena in med tistimi, ki se sedaj uporabljajo? Razlika je v tem, da so ta stara cepiva imela v večinskem delu antigene in zelo majhno količino škodljivih snovi (živega srebra, aluminija…karkoli). Novejša cepiva bistveno spreminjajo ta razmerja. Namreč najbolj zamuden in najdražji del proizvodnje cepiv je prav vzgajanje, vzrejanje in čiščenje teh kultur, iz katerih se pridobivajo antigeni. In kaj so proizvajalci, ker so deregulirani, naredili?
Ne da bi strokovno in laično javnost o tem informirali, zmeraj bolj zmanjšujejo količino antigenov v cepivih in dodajajo vedno več kemikalij, ki so strupene in delujejo, tako oni to poljubno imenujejo, kot »kemični spodbujevalec imunitete«.
Gre za toksične snovi, ki res povzročijo aseptično vnetje tkiv, na žalost tudi v možganih, zaradi tega, ker so še dodatki v cepivih in sicer dve različni kemikaliji, ki odpirata hematoencefalno bariero tudi za ostale toksične snovi, ne le za nanoaluminij, ki tudi brez tega prodira v možgane. In prav zaradi tega je cela epidemija nevroloških poškodb pri otrocih, ki sem jih tudi sama kot pedopsihiater v tridesetih letih zaznala, da so se izjemno stopnjevale.«
Kaj lahko sam dodam na zapis cenjene strokovnjakinje? Kot ponovno zgolj politolog tisto, kar me kot zgolj politologa najbolj muči. In kar bi si predstavljal, da bi bil lahko vaš prispevek slovenski družbi, cenjena dr. Salecl. Namreč poziv h končevanju neprestane dualnosti v kateri živimo. Natanko polovica Slovenk in Slovencev se odpravi na volišča. Od te polovice se ponovno vzpostavita natanko dva tabora in vse se vrti okoli črnih in rdečih, naših in vaših, še naprej okoli partizanov in domobrancev. In tako je z vsako temo, ki tako ali drugače razburka slovensko javnost.
Nikogar ne zanimajo argumenti, vprašanje je zgolj naši ali vaši. In tako je tudi pri debati o cepivih – tistih klasičnih ali pa glede aktualne eksperimentalne genske terapije proti Covid-19, ki seveda ni in ne more biti cepljenje. Vsa javna debata je načrtno (!) usmerjena v cepilce in proti-cepilce. V načrtno (!) zasmehovanje in kar je še huje, politično pozivanje k lustraciji strokovnjakov, ki bi utegnili na glas spregovoriti kakršne koli strokovne dvome o cepivih in/ali eksperimentalne genske terapije. Kot vem, je osnova znanosti preverjanje različnih (!) znanstvenih metod, mnenj in stališč. Vsaj od vas bi človek pričakoval, da boste doprinesla k javni razpravi, da znanost ni samo ena. Ker bi sicer živeli v enoumju.
Cenjena dr. Salecl, problem aktualne ponovno načrtne ne-javne debate o eksperimentalni genski terapiji proti Covid-19 ni problem cepilcev in proti-cepilcev. Je problem o osnovnih vprašanjih človečnosti in z njo povezanih osnovnih človekovih pravicah in svoboščinah, ki jih imamo (še) zapisane v Ustavi Republike Slovenije.
In na drugi strani vse bolj prisotnem in medijsko podprtem transhumanizmu. Je vprašanje »stati inu obstati«, kot je Primož Trubar v svoji pridigi in v prvi slovenski knjigi leta 1550 poudaril pomen človekove duhovne pokončnosti, poguma in zvestobe.
Na tej točki se nahajamo danes v slovenski družbi. In na tej točki nekateri, mogoče pa mnogi, pogrešamo vašo cenjeno vlogo. Vkolikor zapisno ne vznikne tovrstne vloge imamo zmeraj na razpolago številne znanstvene študije in objave, iz katerih črpamo strokovna izhodišča.
mag. Gregor Kos
