V gibanju Zdrava družba smo se odločili, da VODE NE DAMO!
Da bo referendumska pobuda za sporni spolitizirani Zakon o vodah nekaj posebnega, je bilo jasno že v fazi sprejemanja tega zakona. Režimska politika se namreč ni ozirala na mnenje ne strokovne ne laične javnosti. Skratka, spet ni poslušala ljudstva. Ponovno se je izgovorila na rezultat svojega glasovalnega stroja in s tem zagotovila nekaj, kar so od nje zahtevali nekogaršnji interesi iz ozadja, interesi po privilegijih razpolaganja z našimi vodami.
To je bilo za nas alarmantno, takoj smo vedeli, da tovrstnega ravnanja ne smemo dopustiti. Naša naravna bogastva, naše vode, zemlja, gozdovi… so tisto, kjer smo državljanke in državljani poenoteni in tu ne dopustimo nobenega politikantstva. Kajti dobro se zavedamo, da če izgubimo vodo, zemljo, gozdove…, ostanemo praktično brez vsega. Na srečo je globoko v človeku zasidrana močna povezanost z naravo, prepletena z izročilom naših prednikov, zaradi česar pri teh vprašanjih vedno vemo, kaj je prav in kaj narobe. Pri tem nas ni mogoče zavajati, zmesti, zaslepiti. Tudi naši neobjektivni, politično in kapitalsko zasužnjeni mediji, ki podpirajo načrtna zavajanja oblasti v zvezi z zakonom, nas ne morejo pretentati. Kar jim je žal uspelo doseči pri nekaterih drugih, z zdravjem povezanih področjih.
Ko je režimska politika v prazničnem velikonočnem času ponovno napovedala ‘zapiranje’ države, smo nanjo naslovili javni poziv, da se naj vsled tega vzdrži tudi sprejemanja zakonov. Kajti ljudstvo lahko poda pobudo za referendumsko presojo spornega zakona le še sedem (7) dni po sprejemu zakona s podpisi 2500 volivk in volivcev. Pravica do referenduma pa je še zadnja preostala pravica slovenskega ljudstva, ki nam je še preostala po vseh letih potekajočega razkroja naše države in pravic ljudstva s strani vase zagledane režimske politike. Zato smo hoteli zagotoviti, da kot ljudstvo, ki ima v Sloveniji nesporno oblast po Ustavi RS, ne bi bili omejeni pri izražanju podpore tej, še edini preostali ustavni pravici. A naša trenutna oblast se je na našo zahtevo požvižgala in nam ni niti odgovorila. Smo pa odgovorili mi, nas 33.670 in več, ki smo takoj po sprejemu spornega zakona najavili referendumsko pobudo ter kljub zaprtju države in praznikom stopili v bran neodtujljivi pravici naroda do svojih voda.
V zakonskem roku smo vse naše zbrane podpise vložili v Državni zbor ter ugotovili, da je enako storil še en pobudnik, tako da je Državni zbor prejel že v 1. fazi referendumske pobude več kot 40.000 podpisov volivk in volivcev. Ob sprejemu pobud so nam strokovne službe Državnega zbora zagotovile, da bosta dve pobudi v nadaljnji obravnavi združeni v en postopek v isti zadevi, kar je tudi edino pravilno, saj gre za isti oz. en referendum. Vendar pa je predsednik DZ Igor Zorčič, iz nam nepojasnjenega razloga (morda politično motivirano!?), sprejel sporno drugačno odločitev, za katero ni osnove v nobeni zakonodaji, kakor tudi ne v naši Ustavi.
Predsednik DZ je namreč sprejel teatralno odločitev, da naj bi v nadaljevanju oba pobudnika, namesto zakonsko določenega kvoruma 40.000 podpisov za podajo referendumske zahteve, sedaj vsak zase zbirala po 40.000 podpisov (skupaj torej 80.000!?) in pri tem še tekmovala, kdo jih bo zbral prej, saj naj bi bila sedaj sprejeta samo ena oz. prvo vložena referendumska zahteva. Od kod in zakaj takšna aroganca predsednika DZ do volje ljudstva ter takšen nespoštljiv odnos do volivk in volivcev, do lastnega naroda, ki mu mora politika v resnici služiti? Predsednik DZ je ignoriral tudi vse ostale naše predloge, in sicer da je datum pričetka zbiranja podpisov na dan 20.4. preuranjen, saj bi bilo treba v času razglašene epidemije poskrbeti za neomejeno dostopnost do Upravnih enot in za vzpostavitev dodatnih informativnih sprejemnih pisarn, tudi za morebitno podaljšanje roka zbiranja podpisov… Kako je kaj takega v naši državi sploh mogoče, kaj tiči za tem? Zakaj se skuša ustvariti tak referendumski kaos ter pritisk na volivke in volivce? Kaj bi rada počela režimska politika tačas, ko bi bili ljudje obremenjeni z reševanjem te zmede, ki jo je povzročil predsednik DZ – na hitro sprejela še kakšen sporen zakon?
Na takšno sprevrženost v političnem odločanju se seveda ne sme nikoli pristati, zato smo na to takoj reagirali. Ker pa je predsednik DZ Igor Zorčič vztrajal pri svoji sporni odločitvi, nikakor nismo smeli dovolili takšne načrtne zlorabe ustavne pravice ljudstva, s katero se državljankam in državljanom namenoma otežuje izvrševanje pravice do referenduma. Zato smo na Ustavno in Upravno sodišče vložili zahtevi za zadržanje postopka in pravno presojo takšnega izigravanja referendumske zakonodaje, ki si jo je privoščil predsednik DZ. In upali smo, da bo sodna veja oblasti preprečila zakonodajni veji oblasti takšno očitno norčevanje iz ljudstva. A na to še vedno, sedaj že tretji teden, zaman čakamo.
Medtem pa seveda opazujemo in premišljujemo, ali je režimska politika pri nas res tako samopašna, da je postala alergična še na lasten narod? Zakaj jih tako moti ta naš množičen odziv državljank in državljanov? In to ne zgolj koalicijo, ampak tudi opozicijo. So nekateri v referendumski pobudi zaznali tudi politično obračunavanje z aktualno koalicijo? Ne, to nismo mi, mi smo ljudska iniciativa. Mi nismo levi ali desni, mi nismo nobena plat vašega političnega kovanca. Mi smo ‘bankovec’, mi smo ljudstvo! In ne dopuščamo več nobene zlorabe. Če spornega Zakona o vodah ni sposobna umakniti nobena režimska politika, potem ga mora preprečiti ljudstvo. Še zadnji branik te naše države, te naše čudovite narave. Zato smo se kot civilna družba povezali v ljudsko iniciativo – kapitalsko in aktualno politično povsem neobremenjeno. Naš skupni interes je zaščita naše družbe pred posegi, ki ogrožajo ali poslabšujejo življenje ljudi na našem ozemlju. Mi nismo le država, mi smo tudi stroka in zlahka prepoznavamo nepopolne razlage, ozke perspektive, parcialne interese… režimske politike. Dovolj nam je tega norčevanja iz nas!
Z referendumsko pobudo za sporni Zakon o vodah se piše zgodba ponovnega opolnomočenja državljank in državljanov. Naše razsodnosti. Sposobnosti uvida v dejansko situacijo. Naše preudarnosti. Ločevanja zrna od plevela. In skrbnega sajenja zrna. Da bo zraslo v močno in rodno rastlino. Ki bo obrodila sadove za vse nas pa tudi za zanamce.
Ne vemo, koliko overjenih podpisov za referendumsko zahtevo nam bo uspelo zbrati v tem postopkovnem kaosu, ne vemo, kakšne bodo posledice te politično zaukazane dvojnosti referendumskega postopka, ne vemo, kakšna bo škoda zaradi pristranskega vmešavanja režimske politike v zbiranje podpisov, in nenazadnje ne vemo, kako se bodo volivke in volivci sploh lahko aktivirali v teh omejujočih izrednih razmerah – upamo pa seveda na najboljše, na 40.000 overjenih podpisov!
Za gibanje Zdrava družba,
mag. Gregor Kos
