Živimo v res nenavadnih časih in verjamem, da nisem edini, ki se lani nikakor ne bi pustil prepričati, da bo letošnje leto, kakršno je. Mnogo je okoliščin, ki nam bistveno omejujejo življenje tako poslovno kot predvsem socialno, človeško, čustveno. Našo svobodo in temeljne individualne demokratične pravice, za katere se je človeštvo borilo stoletja. In tisočletja.
Pa vendar ni vse zgolj problematično ali negativno. T. i. virusna kriza je tudi odlična priložnost za korak nazaj, globok vdih in analizo lastnih in družbenih stanj. Končno smo imeli in, kot kaže, bomo ponovno imeli več časa zase. Ga lahko izkoristimo za kaj drugega kot za splet in televizijo? In se potem jezimo, kako telekomunikacijski operaterji zaradi zmanjšanih moči sistema postavljajo vedno nove in nove postaje. Razumemo, da bolj kot kdaj koli poprej, potrebujemo sedaj čim več časa preživeti v naravi, z najbližjimi, z ozaveščanjem tukaj in sedaj in ne v tavanju v preteklost ali skrbeh za prihodnost?
Na žalost je ena največjih dolžnic aktualnega časa vloga javnih medijev, so se odločili za izključno enostransko prikazovanje v naprej dogovorjenih tem in govorcev, ki ne sprejemajo nujnega znanstvenega diskurza ob zagovarjanju nasprotnih tez in posledičnih ugotovitev v dobro posameznika in družbe. Trdim, da imajo pri slednjem ključno vlogo oglaševalci in politika. In izražam neverjetno stopnjo obžalovanja, da je na tej prelomnici svojo ključno vlogo v družbi izgubila tudi in predvsem nacionalna RTVSLO. Ne glede na to, kako si skuša s številnimi vplivneži dvigovati ugled, ki več kot očitno nima ustreznih temeljev!
Odvisnost od digitalnih medijev je za vse, ki uporabljamo sive celice, lahko velik izziv. Ne zgolj zaradi dejstva, kako se vsebine brišejo, zamegljujejo, spreminjajo, umikajo in ne pozabimo – nadzorujejo. Tudi mnogo vsebin, ki jih prejmemo, je načrtno(!) neresničnih, s poskusom individualnih in skupinskih diskreditacij, ponovno z namenom prevlade enoumja in efekta sklonjenih glav.
Ne razumite me napak. Kot veste, sem zagovornik strpnosti, modrosti in premišljenih reakcij. Očitno nas za ulico ni dovolj in na ulici rešitev tako ali tako ni moč doseči.
Potrebujemo modrost, da v polju ukrepov, ki so na voljo, sprejemamo ustrezne odločitve za ohranjanje lastnega zdravja in varnosti sebe in naših družin. Ne pričakujmo slednjega od pravnikov, zastopnikov ali kogarkoli drugega. To je naša dolžnost! In končno postanimo aktivni državljani. Vse je odvisno od nas. Mi smo država.
Že dalj časa je z resnično številčno podporo tlela potreba po lastnem mediju, ki ne bo odvisen zgolj od digitalnih platform in ki ga lahko v tiskani obliki (ki je tudi bolj zdrava za branje) v miru beremo in delimo z znanci in prijatelji. Pred nami je prva številka takega medija. Iskreno si želim, da smo dosegli pričakovanja.
Kako naprej? Samo skupaj.
mag. Gregor Kos,
predstavnik izdajatelja glasila
