dizajn-DNK-cepiv
· Čas branja: 3 min

V Za zdravo družbo smo bili opozorjeni na razpis v Uradnem listu RS številka 97, ki je bil objavljen 10. 7. 2020 na strani 1460. Gre za javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP COVID-19« v letu 2020. Med drugim je cilj projekta:

»Razvoj cepiva proti SARS-CoV-2 virusu: dizajn DNK cepiv na osnovi izbranih virusnih proteinov oziroma njihovih kombinacij, s fokusom na različne strukturne proteine. Medtem ko so skoraj vsa cepiva, ki so trenutno v razvoju, osnovana na najbolj imunogenem S proteinu, bi načrtovani pristop omogočil pripravo cepiva, ki bi preprečilo celo morebitno ojačenje infekcije zaradi prisotnosti nevtralizirajočih protiteles, ki je bilo opaženo pri epidemiji SARS in razvoju cepiv proti SARS in MERS.«

Evropska komisija je že junija predlagala, da se za nujno pospešitev razvoja cepiva proti novemu koronavirusu, začasno sprostijo pravila o preskušanjih zdravil, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme. Predlog je del širše strategije EU, ki vključuje tudi polog približno 2 milijard evrov za vnaprejšnji nakup cepiv v razvoju, da bi si zagotovili dovolj odmerkov za vse članice EU, saj se bojijo, da bi zaostajali za ZDA in Kitajsko.

Ob tem je potrebno poudariti, da gensko spremenjena cepiva pomenijo najvišjo stopnjo tveganja za zdravje ljudi: »DNA cepiva po definiciji predstavljajo tveganje za vključitev eksogene DNK v genom gostitelja, kar lahko povzroči hudo mutagenezo in s tem nove bolezni.« Kar pomeni, da vnos zunanjega genskega zapisa (v cepivu) v človeka in njegova vključitev v genski zapis cepljenega, lahko povzroči genske okvare in s tem nove ali že znane bolezni (pri cepljenem ali njegovih potomcih).

Stalna vključitev sintetičnih genov v prejemnikovo DNK v bistvu povzroči gensko spremenjeno človeško bitje z dolgoročnimi neznanimi učinki. Geni nosijo zapis o rasti, razvoju, razmnoževanju, delovanju, razmišljanju in zaznavanju človeka. Če spremenimo te zapise, se lahko vpletemo v vse prej navedeno s pomembnim poudarkom, da ne vemo, kakšne bodo posledice tega vpletanja.

Če naredimo analogijo z informatiko: osnovni zapis informacije v računalništvu je binarni zapis in informatikom je zelo dobro znano dejstvo, kako lahko majhna sprememba tega zapisa zelo spremeni informacijo. Da gre pri prvem za živo bitje, pri drugem pa (le) za informacijo, je pomembna razlika.

Harvard College Global Health Review o DNK cepivih: »Možni neželeni učinki lahko vključujejo kronično vnetje, saj cepivo neprestano spodbuja imunski sistem, da proizvaja protitelesa. Drugi pomisleki vključujejo možno vključitev plazmidne DNA v genom gostitelja v telesu, kar ima za posledico mutacije, težave z razmnoževanjem DNK, sprožitev avtoimunskih odzivov in aktiviranje genov, ki povzročajo raka.«

Kot so že večkrat pravilno poudarili številni ugledni mednarodni strokovnjaki, je projekt sedanje »virusne krize« načrten in povezan s farmacevtsko industrijo.

Prva šok terapija je dejstvo, da sredstva za projekt, povezan z nacionalnim zdravjem Slovenije
(čeprav nam je sedaj že jasno, da seveda ne gre za nič nacionalnega) namenja tudi MORS, torej ministrstvo za obrambo (NATO?). Kako to, se boste vprašali? Tudi mi se, pa odgovorov, razen tistih možnosti v oklepaju, nimamo. Drugo prepuščamo preiskovalnim komisijam, za katere verjamemo, da bodo v prihodnje raziskovale napad na človeštvo.

Druga šok terapija je dejstvo, da je za prijavo na razpis, ki ima kar nekaj konkretnih vsebinskih točk, na voljo zgolj 18 dni. Očitno se razpisovalcem mudi. Celo tako mudi, da je jasno in razvidno, komu je javni razpis namenjen. Ampak o tem nekoliko kasneje.

Tretja šok terapija je dejstvo, da je vsebini javnega razpisa namenjena približno tretjina objavljenega prostora, ostali dve tretjini pa sta, povezano z drugo šok terapijo, namenjeni opisu, kdo se lahko in predvsem, kdo se ne more prijaviti na ta ekspresni javni razpis v poletnem času. Vnovičen dokaz, da ne iščejo najboljših prijaviteljev na razpisane vsebine, temveč gre za vnaprejšnji dogovor, kdo bo prejemnik javnega naročila v vrednosti dobrega milijona evrov.

Prispevek sta pripravila Gregor Kos in Katerina Vidner Ferkov.

Preostanek članka o dizajnu DNK cepiv si lahko preberete v glasilu OZAVEŠČENI, december 2020.

Delite naprej ...